Glasba je pomemben del večine nas. Običajno vpliva tudi na naše doživljanje, počutje in odnose. Na platformi CARIFY najdete široko zbirko sproščujočih zvokov in glasbe priznanih skladateljev – a kakšno je znanstevno ozadje vpliva glasbe na počutje?
V zadnjem času so se nevroznanstveniki trudili natančno ugotoviti, katere biološke komponente so vključene v glasbeni užitek in kakšno vlogo igra vsaka od teh komponent. V študiji, objavljeni v reviji Nature Neuroscience, Salimpoor (2011) uporabi kombinacijo tehnik za raziskovanje bioloških mehanizmov, povezanih z glasbenim užitkom. Ugotovil je, da lahko intenziven užitek ob poslušanju glasbe povzroči sproščanje dopamina (Croom, 2012). Čeprav glasbeno udejstvovanje vključuje veliko možganskih področij, glasba dokazano vpliva na amigdalo, hipokampus, nukleus accumbens in sprednjo cingulatno skorjo. Ker je amigdala center za čustva, lahko sklepamo, da glasba pogosto vpliva na poslušalčevo čustveno stanje, hkrati pa vpliva še na delovanje hipokampusa (Koelsch, 2010 po Croom, 2012). Glasba tudi neposredno vpliva na naše hormone – poslušanje nam prijetne glasbe zniža raven hormona kortizola v telesu in tako prepreči učinke kroničnega stresa.
Motnje spanja lahko vodijo k izčrpanosti, utrujenosti, depresiji in generalno se kažejo težave pri vsakodnevnem delovanju. Glasba lahko zmanjša aktivnost simpatičnega živčnega sistema, zmanjša tesnobo, krvni tlak, srčni utrip in lahko pozitivno vpliva na spanec s pomočjo sprostitve mišic in odvračanja od negativnih in vsiljivih misli, ki se pogosto pojavijo pred spanjem.
Harmat, Takács in Bodizs so leta 2008 izvedli študijo, kjer so preučevali, ali glasba lahko izboljša kvaliteto spanca pri študentih in zmanjša depresivne simptome. Vzorec je bil 94 študentov (starih med 19 in 28 let) s pritožbami glede kvalitete njihovega spanja, razdeljeni so bili v tri skupine. Udeleženci so tri tedne pred spancem 3 minute poslušali klasično glasbo (skupina 1), zvočno knjigo (skupina 2), tretja skupina pa ni poslušala ničesar (kontrolna skupina).
Kakovost spanja je bila izmerjena s pomočjo Indeksa kakovosti spanja Pittsburga (Pittsburg Sleep Quality Index) pred raziskavo in tedensko med intervencijo. Depresivne simptome pri udeležencih pa so merili z uporabo Beckovega depresivnega inventarja (Beck Depression Inventory).
Rezultati so pokazali, da je klasična glasba statistično bistveno izboljšala kakovost spanja. Kakovost spanja se pri udeležencih, ki so poslušali zvočno knjigo in pri kontrolni skupini statistično ni pomembno izboljšal. Depresivni simptomi so se statistično pomembno zmanjšali v skupini, ki so poslušali klasično glasbo, ne pa v skupini, ki je poslušala zvočno knjigo.
Druga zanimiva raziskava, ki sta jo leta 2005 izvedla Lai in Good, preučuje vpliv mehke glasbe na izboljšanje kakovosti spanca pri starejših moških. Uporabljeno je bilo naključno nadzorovano preskušanje z zasnovo ponovljenih ukrepov v dveh skupinah. Vzorec je bil sestavljenih iz 60 moških, starih med 60 in 83 let. Kakovost spanca so preverili s pomočjo Indeksa kakovosti spanja Pittsburga (Pittsburg Sleep Quality Index) in lestvice Epworth Sleepiness. Izključeni so bili tisti, ki so poročali o depresiji, kognitivnih motnjah, zdravstvenih ali okoliških težavah, prav tako tudi tisti, ki so pred spanjem uporabljali zdravila za spanje, meditacijo ali kofein, kar bi lahko kakorkoli vplivalo na kakovost spanca. Udeleženci so izbrali njim najljubšo glasbo med šestimi 45-minutnimi sedativnimi glasbenimi kasetami, ki so jo poslušali 3 tedne pred spanjem. Skupine so bile primerljive glede na demografske značilnosti, anksioznost, depresivne simptome, telesno aktivnost, rutino pred spanjem, uživanje zeliščnega čaja ter intenzivnost občutenja bolečine. Rezultati so pokazali, da je glasba povzročila bistveno boljšo kakovost spanja v eksperimentalni skupini, pa tudi bistveno boljše komponente kakovosti spanja: boljša zaznavna kakovost spanja, daljše trajanje spanja, večja učinkovitost spanja, manj motenj med spanjem in manj dnevnih motenj.
